Britanski strokovnjak za jedrsko energijo opozarja, da bi Rusija lahko uporabila jedrsko elektrarno v Zaporožju, največjo v Evropi, kot radioaktivno orožje, če bi se vojna v Ukrajini obrnila proti Kremlju. Sočasno je svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Nikolaj Patrušev, izjavil, da je Rusija pripravljena uporabiti jedrsko orožje v primeru invazije na kaliningrajsko regijo, kar bi po njegovih besedah pomenilo jedrsko vojno.

Ukrajina in Washington sta razmišljala o "mega dogovoru" o ukrajinskih dronih. Francija je izrazila pripravljenost za usposabljanje novih ukrajinskih pilotov, kar je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski po pogovoru z Emmanuelom Macronom. Zelenski je dodal, da je bila tema pogovora tudi okrepitev ukrajinske protiletalske obrambe.

V ruskih napadih v regijah Doneck in Herson je umrlo več civilistov. Zelenski je izjavil, da je pripravljen odstopiti s položaja predsednika Ukrajine po koncu vojne in napovedal nove volitve po prekinitvi ognja. Grozil je tudi z napadi na Kremelj.

Rusija je zmanjšala praznovanja v čast svoje mornarice zaradi varnostnih pomislekov in nadaljevanih ukrajinskih napadov z droni. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal povračilo za ruske napade znotraj Rusije, medtem ko naj bi Rusija izvedla 83 napadov z droni na Ukrajino, od katerih naj bi ukrajinska zračna obramba sestrelila večino. Ruski jurišni helikopter Ka-52M je bil preurejen v "lovca na drone", kar potrjuje njegovo novo, strateško pomembno vlogo v Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu osebno grozil z "bombardiranjem Moskve do temeljev". Ta odkritja prihajajo v času, ko Rusija prek domnevno povezanega "radijskega programa sodnega dne" Združenemu kraljestvu grozi z jedrsko anihilacijo v okviru narastajočih napetosti z Zahodom.

Članka z naslovov "Što stoji iza nove nuklearne prijetnje Kremlja: Rusi su nervozni, gube jedinu stvarnu taktičku prednost na Baltiku" in "Šta stoji iza nove nuklearne pretnje Kremlja? Rusi su nervozni, gube jedinu taktičku prednost na Baltiku" raziskujeta ozadje novih ruskih jedrskih groženj. Avtorji menijo, da te grožnje izvirajo iz nervoze Rusije, ki naj bi na Baltiku izgubljala svojo edino taktično prednost. Psihološko je to prikazano kot motnja, ki jo pogosto kažejo avtoritarni voditelji. Ti voditelji želijo biti glavna novica doma in v svetu, zato pogosto izzovejo krizo ali vojno, pri čemer je vojna običajna grožnja ali uresničitev. Kot primer je naveden iraški diktator Sadam Husein, ki naj bi okupiral Kuvajt in vstopil v vojno s celim svetom, pri čemer naj bi bil zadovoljen, ker so ga vsi opazili.

Ameriška igralka Angelina Jolie, ki je ambasadorka dobre volje UNICEF-a, je obiskala ukrajinski Herson, ki je pod nadzorom Kijeva. Ukrajinski mediji so potrdili njen obisk in objavili fotografije.

Madžarski premier Viktor Orban se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, že četrtič od začetka vojne v Ukrajini. Pogovori so potekali o dobavi nafte in plina Madžarski ter o možnih mirovnih pogajanjih glede Ukrajine.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil z uporabo jedrskega orožja, potem ko je Teheran Zahodu napovedal "popolno vojno". Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi poudaril, da pozorno spremlja iranske dejavnosti in krepitev njihovega oborožitvenega programa. Ob tem je namignil na možnost novih zračnih napadov z bombarderji B-2, podobnih tistim, ki so v začetku leta že uničili ključna iranska jedrska najdišča. Predsednik je izrazil upanje, da Iran ne bo nadaljeval s provokacijami, saj si ne želi nepotrebnega trošenja virov za dolgotrajne vojaške operacije. Poleg napetosti z Iranom je Trump ostro nastopil tudi proti palestinskemu gibanju Hamas. Opozoril je, da bo gibanje popolnoma iztrebljeno, če se ne bo nemudoma razorožilo. Čeprav je Trump izrazil neomajno podporo Izraelu, konkretnih korakov za drugo fazo svojega bližnjevzhodnega mirovnega načrta na srečanju ni predstavil. Prav tako je zavrnil izraelske pomisleke glede morebitne prodaje ameriških lovcev F-35 tretjim državam v regiji, s čimer bi lahko ZDA vplivale na ravnovesje moči med zaveznicami v NATU in na Bližnjem vzhodu.

Vladimir Putin je izjavil, da si Rusija želi dogovora z Ukrajino, tudi o teritorialnih vprašanjih, vendar je to trenutno pravno nemogoče s strani Kijeva. Ponovil je, da je podpisovanje dokumentov z ukrajinskim vodstvom nesmiselno, ter dodal, da je v Ukrajini dovolj ljudi, ki si želijo zdravih odnosov z Rusijo.

Kim Yo Jong, sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, je ponovila, da Severna Koreja Južne Koreje ne bo nikoli obravnavala kot partnerja za diplomacijo in je južnokorejska mirovna prizadevanja označila za 'zavajajoča'.

Belorusija ocenjuje možnosti za povečanje domače proizvodnje raket, vključno z možnostjo opremljanja raketnih sistemov Polonez z jedrskimi bojnimi glavami, je izjavil visoki beloruski varnostni uradnik.

Premier Narendra Modi je obljubil indijsko samozadostnost na področju energije in razvoja obrambnih sistemov, s čimer se je odzval na ameriške carine. Komunisti so ob dnevu neodvisnosti obsodili njegov režim kot fašističen.

Pakistanski vojaški vodja, feldmaršal Asim Munir, je v Združenih državah Amerike izrekel jedrsko grožnjo Indiji, rekoč, da bo Pakistan, če bo soočen z »eksistencialno grožnjo«, s seboj potegnil polovico sveta. Indijski politik Asaduddin Owaisi je Munirjeve izjave obsodil in ga označil za "sadakchaap aadmi" ter pozval k povečanju indijskega obrambnega proračuna.

Poleg že omenjenih prijetih, so bili v raciji v Georgii pridržani tudi vodilni delavci južnokorejskega proizvajalca baterij, ki je povezan s Hyundaijem. Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da ne sme priti do neupravičenega poseganja v pravice južnokorejskih državljanov in poslovne dejavnosti investitorjev.